Holly Hayes je na Univerzi v Oxfordu magistrirala iz zgodovine verstev in je ustanoviteljica, avtorica in ena izmed fotografinj Svetih destinacij, ilustrirane spletne strani - vodnika po svetih verskih in zgodovinski krajih sveta. Pri National Geographicu so se z njo pogovorili o najbolj osupljivih megagradnjah davnine po svetu.

<b>Katere so po vašem mnenju najbolj osupljive starodavne zgradbe, ki ste jih obiskali?</b>

<b> Lincolnova katedrala v Angliji.</b>

Vizualni učinek fasade, ki je videti kot skala in poudarjen s pristopom skozi majhen vhod, je edinstven. Pred tem sem si ogledala že kar nekaj katedral, zato sem bila že nekoliko zasičena. Vendar ko sem stopila skozi vrata in se ozrla proti velikanskemu kamnitemu zidu, me je osupnilo. Občudovala sem, kako izjemno ohranjen je normanski portal vzidan v gotsko fasado in čudovit pogled na angelski kor in kapelico na vzhodni strani. Tudi notranjost je čudovita s strmimi navpičnimi linijami ladje, čudovitim srednjeveškim korom in privlačnimi okenskimi rozetami prečnih ladij, imenovanih "Diakonovo oko" in "Škofovo oko".

Sledi mu Rimski panteon. Ni tako lep kot Lincolnova katedrala, je pa velik, starodaven in nenavaden. Kupola je izjemen dosežek gradbeništva tistega časa. Izdelan je iz betona, kar se nam zdi sodobno. Skozi kupolo prodira osupljiva in edinstvena svetloba, ki osvetljuje notranjost, za katero se zdi, da povezuje svetišče z nebesi.

<b>Katedrala v Chartresu v Franciji</b>

Veliko je srednjeveških katedral, toda če moram izbrati mojo najljubšo, je to katedrala v Chartresu. Izjemno lepa in stara je (1194-1260), za vernike pomembna, za kar gre zahvala relikviji tunike device Marije ter poplavljena s čudovito srednjeveško umetnostjo. Arhitekturno je oblikovana na prehodu iz romanike v gotiko. Zdi se, da vsebuje najboljše iz obeh slogov. Vsebuje eleganco gotske katedrale in nekaj romanske teže in zadržanosti. Kipi na portalu so veličastni, srednjeveški labirint je redek in izjemen ostanek časa, vitraži iz 13. stoletja pa so nepopisno lepi.

<b>Kaj mislite, da je ljudi gnalo, da so v času tako omejene tehnologije gradili tako velikanske in dih jemajoče zgradbe?</b>

Starodavni verski objekti so pričali o moči in vplivu njihovih graditeljev, prav tako kot danes. Piramide v Gizi so bile simbol veličastnosti in avtoritete faraonov, svetišča v Rimu, Atenah in Efezu so pričala o vplivnosti teh mest, srednjeveški evropski vladarji so tekmovali, kdo bo zgradil najimenitnejšo katedralo in za to najemali najboljše umetnike. Toda vzporedno s političnimi interesi je venomer obstajala želja, da bi ugodili bogovom. Verski skepticizem ni nič novega, hitro pa pozabimo, da je bil še do pred kratkim prava redkost. V glavnem so ljudje prispevali denarno in z delovno silo, da bi si zaslužili duhovno blagostanje. Nenazdanje pa ne spreglejmo dejstva, da je umetnost sama sebi namen, kar je imelo pomembno vlogo skozi zgodovino.

<b>Ali veste, koliko časa je trajala izgradnja srednjeveške katedrale?</b>

Čas gradnje v srednjem veku je bil različen, saj je bil odvisen od denarnih sredstev in podpore, težav pri gradnji, stolpi so se tudi podirali, in od določene mere miru in gospodarskega napredka v mestih. Katedralo v Chartresu so zgradili izjemno hitro. Osrednji del so zgradili v 25 letih. Javnost je projekt namreč močno podpirala prav zaradi, kot po čudežu, ohranjene najsvetejše relikvije, ki se je ohranila po požaru, ki je uničil staro katedralo. To so imeli kot znamenje device Marije, da naj znova postavijo katedralo, kar je podprl tudi škof. Meščani so prostovoljno valili kamenje iz kamnoloma oddaljenega 8 km. Tudi katedralo v Salisburyju so hitro zgradili. Vse, razen vrha zvonika, so zgradili v 45 letih. Gradnja Notredamske katedrale je trajala kakšno stoletje, enako kot Lincolnova katedrala. Po drugi strani pa so Koelnsko katedralo gradili kar 600 let.

<b>Katero starodavno obrt povezano s starodavnimi zgradbami najbolj občudujete?</b>

Najbolj občudujem kiparstvo, saj je toliko možnosti za ustvarjalnost, dopušča pa zelo malo možnosti za napake. S klesanjem osnove, umetnik ne more začeti znova, če se zmoti. Morda tudi zato, ker kipi krasijo bolj odročna mesta kot druge umetniške oblike. Zdi se, da kipi v svojih zasnovah in oblikah skoraj vladajo, nekateri med njimi ponazarjajo osupljive in nepričakovane podobe.

<b>Vam je kateri od arhitekturnih slogov še posebej všeč?</b>

Všeč so mi vsi slogi, a najbolj romanika. Bolj kot katerikoli slog arhitekture vsebuje vizualno skladnost, kar se mi zdi še posebej lepo. Oglati in okrogli stolpi, pravokotna ladja, ki jo seka prečna ladja, polkrožne kupole, ki padajo kot slap iz apside; preprosti geometrijski liki se v romanskih cerkvah tako elegantno prepletajo. Ni opornikov ali ostrih stebrov, ki bi ovirali. Dekoracije je ravno dovolj, da poudari zgradbo in pritegne oko. Romanske cerkve tudi ne vsebujejo kapelic in razširitev, ki so pozneje postale priljubljene in ki kvarijo videz in povzročijo zmedo v konstrukciji.

<b>Poznate katero od sodobnih zgradb, ki jo bodo čez tisoč let tudi občudovali?</b>

Zanimivo vprašanje. Zdi se, da so starodavne zgradbe, ki na nas naredijo največji vtis, tiste, ki vključujejo dosežke gradbeništva, ki so bili za tisti čas neverjetni in inovativni. Gotska arhitektura je bila, denimo, čudež. Njeni zidovi pa so ponazarjali bolj čutno lepoto kot trdnost. V drznem izgledu se je močno razlikovala od trdnih romanskih zgradb. Najverjetneje bodo ljudje čez tisoč let osupli nad visokimi nebotičniki, kot so tisti v Dubaju, prav tako pa tudi spričo edinstvenih sodobnih zgradb, kot je Sagrada Familia v Barceloni, Judovski muzej v Berlinu, cerkev Hallgrimskirkja, ki spominja na ledenik v Rejkjaviku ter ultra sodobnih in pred potresom varnih katedral v Los Anglelesu in v Oaklandu.  

<b>Na katero izmed desetih mest bi uvrstili katedralo Sv. Pavla?</b>

Uvrstila bi jo na deseto mesto, če sploh. Vsekakor je odličen arhitekturni dosežek in vsaka katedrala je po svoje lepa, toda katedrala Sv. Pavla pač ni ena mojih najljubših. Nima tako častitljive starosti kot večina drugih, poleg tega pa mi renesančni in baročni slog nista tako pri srcu. Ladja je lepa, dekoracije pa je proti vzhodnem delu preveč. Kupola je osupljiva, toda le senca kupole katedrale Sv. Petra. Poleg tega je vstopnina med najdražjimi in ne vključuje dovoljenja za fotografiranje, a za to ni kriv Wren.

Več o Svetih destinacijah si lahko skupaj s fotografijami ogledate na na strani: <a href="http://www.sacred-destinations.com" target="_blank">http://www.sacred-destinations.com</a>

Image: © Sacred Destinations