• V delovni skupini so bili tako znanstveniki kot vajenci, ki so skrbeli, da je vse na Titaniku teklo gladko.

• Thomas Andrews je vodil delovno skupino, v kateri je bilo še osem izbrancev.

• Thomasa Andrewsa so nazadnje videli v kadilnici prvega razreda, kjer je stal ob veliki sliki in strmel v daljavo.

• Roderick Chisholm je oblikoval rešilne čolna na Titaniku.

• Artieja Frosta in Williama Parra so nazadnje videli v strojnici Titanika. Verjamejo, da sta si prizadevala ohraniti prižgane luči, da bi se čim več potnikov rešilo.

• Nihče iz delovne skupine ni preživel, prav tako niso identificirali njihovih trupel.

Thomas Andrews
Thomas Andrews se je rodil leta 1873 v ugledni družini. Pri šestnajstih je postal vajenec pri družbi Harland & Wolff. Podnevi je delal v ladjedelnici, zvečer pa hodil na predavanja iz mehanike in pomorske arhitekture. Do leta 1907 je napredoval do položaja generalnega direktorja oddelka za oblikovanje. Bil je mladenič z dobrimi zvezami v 30. letih.  Njegov stric je bil lord Pirrie, predsednik družbe Harland & Wolff. Na začetku je bil Andrews vajenec, nato se je kalil skozi delo na različnih oddelkih in dodobra spoznal ladjedelniško industrijo. Kmalu je Thomas postal vzhajajoča zvezda in stric ga je zadolžil za oblikovanje novih čezoceanskih potniških ladij. Morda bi ob tem pomislili na nepotizem, toda Andrew je bil zelo usposobljen za to delo. Thomasa Andrewsa so imeli vsi radi, klicali so ga Tommy. Zelo rad se je družil z ljudmi. Hodil je po ladjedelnici, se pogovarjal z delavci, jim dejansko prisluhnil, nato pa se potrudil, da bi jim ustregel. Andrews je bil na vrhu neusmiljene industrije, kjer je bilo ves čas prisotno tekmovanje za največjo in najboljšo ladjo, ki bo izpolnila zahteve za vse bolj množična čezoceanska potovanja.

Roderick Chisholm
Roderick Chisholm se je rodil v Dumbartonu na Škotskem leta 1872. Iz Clyda se je preselil v Belfast, da bi delal za družbo Harland & Wolff. Njegov oče James Chisholm je bil pomočnik v ladjedelnici. Roderick Chisholm je bil glavni tehnični risar tako pri Olympicu kot pri Titaniku.

William Henry Marsh Parr
William Henry Marsh Parr je začel delati pri družbi Harland & Wolff leta 1910. Bil je pomočnik direktorja na oddelku za elektroniko tako pri Olympicu kot pri Titaniku. Nadzoroval je električne napeljave na obeh ladjah.

Anthony “Artie” Frost
Artie Frost je prišel v družbo Harland & Wolff leta 1888, ko je bil star štirinajst let. Tudi njegov oče je delal v ladjedelniški industriji – bil je vodja strojnikov. Artie je nadziral vgradnjo strojev na Titaniku. Bil je glavni strojnik in njegova družina še vedno hrani njegovo orodje.

Robert Knight
Robert Knight je bil inženir, ki je delal kot strojnik pri družbi  Harland & Wolff. Po 21 letih so ga cenili kot marljivega delavca in prišel je na vrsto, da napreduje.

Francis Parkes
Francis (Frank) Parkes je prišel iz velike družine. S še štirimi brati je začel delati pri družbi Harland & Wolff, ko je bil star šestnajst let. Do 21. leta si je pridobil sloves odličnega vodovodnega inštalaterja.

William Campbell
William Campbell je bil nadarjen mladenič, počaščen, da so ga sprejeli v delovno skupino. Na Titaniku je bil mizarski vajenec.

Alfred Fleming Cunningham
Alfred Fleming Cunningham je bil inštalaterski vajenec pri družbi Harland & Wolff.

Ennis Hastings Watson
Ennis Hastings Watson je bil v času prve Titanikove plovbe star 18 let. Bil je električarski vajenec pri družbi Harland & Wolff.

• Raziskovalec National Geographica Robert Ballard je Titanik odkril pred 27 leti, leta 1985. Glede na pomorske zakone bi lahko Ballard in njegova ekipa zahtevala Titanik za svojo lastnino, če bi z razbitine vzela vsaj en artefakt. Odločili so se, da se razbitine ne bodo dotikali.

• Dve leti po tem, ko je Ballard odkril Titanik, se je podjetje RMS Titanic Inc. lotilo prve izmed številnih reševalnih operacij.

• Noben mednarodni sporazum ne ščiti Titanika pred reševalci ladijskega blaga ali pred skupinami turistov.

• Opazovalnico na jamboru naj bi zbila turistična podmornica in s tem odlomila pomemben del zgodovine.

• Odgovorni pripravljajo mednarodni sporazum in spreminjajo ameriško zakonodajo, da bodo leta 2012 lahko začeli ščititi Titanik.

• Sodišču so predložili dokaze, da so leta 2002 dovolili odpravo na Titanik. Strokovnjaki se bojijo, da bo leta 2012 Titanik obiskalo še več brezobzirnih skupin.