Svetovi neviht

SVETOVI NEVIHT

VESOLJSKI VETER

Nevihte na Jupitru divjajo že več stoletij. Ena od neviht, "Velika rdeča pega", meri dvakrat več kot Zemlja in divja že več kot 300 let.

Pega divja s hitrostjo več kot 500 km/h, kar je dvakrat več kot hurikan 5. stopnje, vendar pa je izvor nevihte še vedno ena največjih skrivnosti tega planeta.

Na Saturnu so strele kar 10.000-krat močnejše kot strele na Zemlji, prav tako pa tu divjajo tudi največja znana neurja v sončnem sistemu.

Jupitrova luna, Titan, ima zapleten vremenski sistem, ki je zelo podoben Zemljinemu, vendar ima Titan metanski krog namesto vodnega kroga. Na Titanu so jezera enako velika kot na Zemlji, vendar pa jih sestavlja tekoči metan, ki hlapi in ustvarja strupene oranžno-rumene oblake, iz katerih potem dežuje tekoči metan.

Morski vrtinci so velikanski tokovi vrteče se vode, ki se raztezajo več sto kilometrov in se počasi vrtijo pod morsko gladino. Podobni so podmorskim hurikanom in veljajo za vremenske sisteme z najdaljšo življenjsko dobo na Zemlji.

Ker je naš planet dokaj majhen, je na njem prostora le za šest večjih nevihtnih sistemov istočasno.

Zaradi svoje majhnosti in kombinacije kopnega, morja in gostega ozračja, ima Zemlja najbolj zapleteno in nepredvidljivo vreme v sončnem sistemu.

"Paleonevihtolog" je znanstvenik, ki raziskuje starodavne nevihte, in sicer tako, da raziskuje starodavne vire in dokaze, ki so jih nevihte pustile za sabo.

Najbolj peklensko vreme v znanem vesolju se dogaja po točno predvidljivem urniku na eksoplanetu, ki je od Zemlje oddaljen 200 svetlobnih let. Na planetu HD80606B, ki kroži okrog ozvezdja Veliki voz, neverjetna vročina, ki jo oddaja njegova zvezda, povzroči, da se ozračje hitro segreje do 1200°C, kar je podobno jedrski eksploziji in kar povzroči velikanski udarni val, katerega sunki presegajo 17-kratno hitrost zvoka.

SMRTONOSNI PRAH

Nevihte prahu na Marsu lahko trajajo nekaj tednov ali celo mesecev.

Menijo, da je marsovski prah dražeč prah, ki vsebuje oksidante, ki bi lahko kožo ožgali tako kot belilo.

Sredi 90-ih let so znanstveniki našli oblak prahu, ki je meril 700 km v širino in ki je Atlantski ocean prečkal v manj kot enem tednu.

Na Zemlji večina prahu v našem ozračju prihaja iz doline v severno-osrednji Afriki: iz nižavja Bodele v Čadu, ki je v Saharski puščavi. To je najbolj prašen kraj na Zemlji. V Bodeleju vsak dan nastane med 600.000 in 700.000 ton prahu. Vendar pa prah iz Bodeleja pravzaprav vzdržuje življenje na našem planetu, saj v Amazonijo prinaša zelo pomembna hranila.

S sledenjem mikrobov v zraku so znanstveniki prah iz Bodeleja odkrili po vsem svetu.

Nedavne raziskave so pokazale, da glive, ki se prenašajo s prahom iz Afrike lahko pojasnijo bledenje in odmiranje koral na Karibih.

Znanstveniki, ki proučujejo vrtince prahu v puščavi Mojave upajo, da bodo našli pomembne podatke o tem, kako ti vrtinci delujejo tako na Zemlji kot na Marsu, saj razlika v temperaturi na tleh in v zraku na obeh planetih vrtince prahu poganja na enak način.

Vrtinci prahu se lahko raztezajo več kilometrov nad tlemi, vendar niso enaki kot tornadi.

Možje, ki so se odpravili na Mesec, so imeli težave z Mesečevim prahom, ki se je zažrl v škornje, skafandre in prostor, kjer so živeli ter dražil oči in pljuča. Vsaj en astronavt je hudo zbolel zaradi mesečevega senenega nahoda.

Mesečev prah ima vonj po sežganem oglju.

VESOLJSKI OGENJ

Sončna korona zacvrči pri dveh milijonih stopinj Celzija, Sonce samo pa ima le 6000°C. Zakaj je korona bolj vroča od Sonca, je še danes znanstvena skrivnost.

Najbolj primeren trenutek za proučevanje sončne korone je takrat, ko je Sonce zaradi sončnega mrka skrito.

Najdaljši sončni mrk v 21. stoletju se je zgodil 22. julija 2009 in je trajal 6 minut in 39 sekund. Ta mrk bo ostal najdaljši še vsaj sto let, saj ga do junija 2132 ne bo prekosil noben drug.

1. septembra 1859 je angleški astronom Richard Carrington zabeležil sončni izbruh, ki je trajal kar pet minut.

Znanstveniki izbruhe materije v sončni koroni ali CME imenujejo tudi "Carringtonov dogodek".

Zelo močen sončni izbruh lahko doseže Zemljo, preobremeni električno omrežje, transformatorje in električno opremo.

Strele so petkrat bolj vroče kot površje Sonca, proizvedejo 300 tisoč amperov toka, imajo 100 milijonov amperov napetosti, a znanstveniki še vedno ne vedo točno, kako strele delujejo ali kje nastanejo.

Vesoljski žarki so drobni subatomski delci, ki potujejo s hitrostjo zvoka in ki z vseh strani obstreljujejo Zemljo. Ni jih mogoče videt s prostim očesom in vsako sekundo potujejo skozi nas in skozi Zemljo. Nekateri znanstveniki menijo, da bi vesoljski žarki lahko pojasnili izvor strel. Menijo, da ko se vesoljski žarek zaleti v zemeljsko ozračje, njegova energija razbije molekule, kar ustvari nekaj, kar je podobno zvočni eksploziji v obliki svetlobe.

Vesoljski žarki nastanejo, ko raznese zvezdo in nastane supernova. Če strele res povzročajo vesoljski žarki, potem to pomeni, da ko vidite strelo ali slišite grmenje, da je to pravzaprav fizična povezava med strelo in zvezdo, ki jo je na drugem koncu galaksije razneslo pred 500 milijoni let.

NAJHUJŠE VREME NA SVETU

Najhujše vreme na Zemlji:

Na vrhu gore Mount Washington v New Hampshiru v ZDA orkanski vetrovi pihajo več kot sto dni na leto.

Najmočnejši sunek vetra:

Svetovni rekord za najmočnejši sunek vetra so zabeležili aprila 1996 na otoku Barrow v Avstraliji, ko je hitrost vetra presegla 407 km/h.

Največ strel na leto:

S 158 strelami na kvadratni kilometer na leto je ta skrivnosten kraj globoko v gorah na jugu Demokratične republike Kongo, blizu vasi Kifuka, rekorder po številu strel na leto.

Najvišja izmerjena temperatura:

13. septembra 1922 je italijanska vremenska postaja v mesti Azizia v Libiji, okrog 40 kilometrov iz Tripolija, izmerila temperaturo 58°C.

Najnižja izmerjena temperatura:

21. julija 1983 je vremenska postaja v Vostoku na Antarktiki izmerila temperaturo -89,2°C.

Največ povprečnih padavin na leto:

V 38. letih je v Mawsyramu v Indiji v povprečju padlo skoraj 12 metrov padavin na leto. Od avgusta 1860 do julija 1862 pa je največ padavin, in sicer 26 metrov, padlo na Cherrapunji v Indiji.

Najdaljše izmerjeno suho obdobje na svetu:

A Arici v Čilu, v puščavi Atacama, ni deževalo več kot 14 let. (od oktobra 1903 do januarja 1918).

OGLAS